Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.

Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Sto domačih zdravil za dušo in telo 1, ki jo je napisal dr. Jože Ramovš. Prvi del predstavi psihološka spoznanja o človeku, predvsem z vidika logoterapije, v drugem delu pa so zbrani preprosti a učinkoviti nasveti za duševno zdravje in boljše odnose. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi leta 1990.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

Na nedeljo pred praznikom staršev Device Marije praznujemo dan starih staršev in ostarelih. Kakšno mesto imajo v naši družbi in kako živeti, da bomo s starostjo dosegli tudi zrelost, smo se pogovarjali z antropologom dr. Jožetom Ramovšem.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.

V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi. 

Hoja za smislom je naslov knjige, ki so jo v tokratni oddaji predstavili trije logoterapevti: dr. Jože Ramovš, dr. Sebastjan Kristovič in mag. Martin Lisec.
Avtor knjige je Joseph Fabry in lepo dopolnjuje zbirko Smisel.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost.